![]() Josipa - Danse Sensible na oljkah (Pag) - (foto Viljam Slavec) Decembra 2021 je izšla naša zadnja knjiga ![]() ... ![]() Viljam in Josipa - Danse Sensible - Izobraževanje za učitelje v Toskani ... Varni, enakovredni in povezani na poti v ustvarjalno prihodnost ![]() ![]() Josipa - Danse Sensible na oljkah (Pag) (foto Viljam Slavec) ... Za vaše praznične trenutke ![]() ![]() Josipa - Danse Sensible na oljkah (Pag) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible na oljkah (Pag) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible na oljkah (Pag) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible na plaži (Mljet) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible na plaži (Mljet) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible na plaži (Mljet) (foto Viljam Slavec) ![]() Josipa - Danse Sensible v Bohinjskem gozdu (foto Mateja Podlesnik) ![]() Josipa - Danse Sensible (Šola poslušanja) (foto Viljam Slavec) |
                       
                       
             
![]() DANSE SENSIBLE 2024-2025![]() Seminarji v LjubljaniURNIKsobota 09:00-15:00 DATUMI 05.10.2024 30.11.2024 01.02.2025 01.03.2025 05.04.2025 31.05. in 01.06.2025 Dvodnevni seminar na oljčnem polju v Strunjanu sobota in nedelja 09:00-17:00 ENOTEDENSKI SEMINAR V NARAVI od 28.06. do 05.07.2025 Tematike- opazovanje notranjih procesov- mikro in makro gibanje - čutenje in dotik - struktura, funkcija in odnos do sveta - proces vertikalizacije - smisel in nesmisel gibanja - zavest in namen - izvor gibanja - komunikacija in podelitev PriporočamoToplo in večslojno oblekoŠčitnike za kolena Tople nogavice Informacije in prijaveJosipa Prebegtel. 0038 631 709 957 (slo) tel. 0039 338 177 4097 (ita) josipaprebeg@yahoo.it prisluhnem.ti@gmail.com Prijave vsaj dva dni pred začetkom seminarja. Danse Sensibleje kontemplativna oblika gibanja, ki so jo razvili francoska osteopata Jean Louis Dupuy in Marie Guyon ter plesalec in koreograf Claude Coldy.Danse Sensible sloni na principih osteopatije, ki raziskuje gibanje kosti, organov, notranjih tekočin, emocionalnih procesov, in predvsem spodbuja samoozdravitev, ker zaupa modrosti telesa. Pri vajah gibanja se ne ukvarjamo samo z mišicami, temveč tudi s skeletom in živčnim sistemom. Mišična struktura, živčni sistem in skelet delujejo soodvisno in v povezavi med seboj. Skupaj omogočajo funkcionalno pokončno držo. Če pri gibanju vzamemo v poštev vse sisteme, odpiramo možnost organskemu gibu. Organski gibOrganski gib je usmerjen v ekonomijo telesnih funkcij in v optimalno psihofizično počutje.Naša kultura nas usmerja v obvladovanje telesa z voljo, in tako se ukvarjamo le z mišicami. Kontrola uma ustvarja avtomatske gibe, gibe na ukaz, ki so polni napetosti, napora in iztrošijo telo. Organski gibi delujejo v skladnosti vseh treh sistemov in ustvarjajo moč, zavest novih možnosti in smeri giba, sposobnost čakanja najbolj primernega trenutka, igrivost, vitalnost in optimalno psihofizično stanje. Vse se odvija brez napora in je v funkciji vitalnosti in zdravja. Organski gib upošteva naravno strukturo telesa in njegovega psihosomatskega delovanja, ter pospešuje ustvarjalnost. Smisel gibanjaSmisel gibanja je funkcionalnost, lahkotnost, moč, vztrajnost, igrivost, ustvarjalnost, živost brez stresnega napora, lepota giba.Vadba je primerna za vsakogar, ki želi najti globlje vire moči, prožnosti, koncentracije, pretočnosti in funkcionalnosti v kateri koli panogi ali na katerem koli življenskem področju. PovezovanjeDanse Sensible ponuja svojstven sistem za zavestno povezovanje vseh delov bitja in istočasno povezovanje z zunanjim svetom, kjer je potrebno ohraniti lastno individualnost na zdrav in konstruktiven način.Ta posebna vrsta gibanja razvija organsko, mirno in občuteno doživljanje sebe in rahločutno stopanje v odnose. Deluje pomirjevalno in zdravilno, v nas obnavlja svežo vitalnost in radoživost Službeno teloČe se v lastnem telesu ne počutimo udobno, varno, lahkotno, mirno in ustvarjalno, potem kje naj bi se sploh lahko?Živimo v času, ki zahteva službeno telo, telo po naročilu. To je okorno, težko, prestrašeno telo, polno napornega naprezanja, v bistvu razsuto in brez prave in zdravilne moči. Čuječe teloČuječe telo pa je prožno, mehko, izraža se v prelivajočih gibih, zlito je z občutenjem, sproščeno in gibljivo, čuteče v odnosih, pozna procese samoozdravljenja.V čuječem telesu dihamo svet s polnimi pljuči, v čuječem telesu lahko počivamo, se potolažimo in srečamo ljubezen brez prevare. Izgubili smo stikIzgubili smo namreč stik s svojo močjo, z naravno sposobnostjo telesa, da išče ugodje, samodejno rešuje svoje stiske, izraža svojo pradavno, prvinsko modrost v reševanju lastnega obstoja.Telo je bilo onesposobljeno in ga začnemo doživljati kot oviro. Najti izgubljenoA mogoče se je vrniti nazaj, priklicati v zavest, kar je ostalo ujeto, to izraziti in najti izgubljeno, a še vedno razpoložljivo rešitev.Odprimo krilaV nas spijo še nerojeni gibi, polni svobode in lepote.Ni važno, koliko let imamo, v nas živijo in sanjajo ter čakajo na svoj polet. Odprimo krila, odkrijmo, kaj vse je mogoče občutiti nežnega in mogočnega v preprostih gibih, ki odpirajo življenje. Danse Sensible, s svojim organskim gibanjem, prebuja našo prvinsko vitalnost in osvobaja našo radost. PričevanjaTu so občutki,ki so se rodili med vajami Danse Sensible, in sem jih povezal v šopek. Viljam Pojdiva skupaj, v dvoje je varno, se mi vrti od svobode, končno plešem. Mogočno morje dviga svoje valove, in v neskončnem miru opeva svojo moč. V razprtem prsnem košu zaslišim močan utrip srca, ples metulja v jutranji meglici. Izklop uma, prepuščanje, izraz mene ta prave, razigranost, srčnost, toplina, radost, žalost, prebujeno zrem v svet. Ptica se je zbala, da bo pomendrala svojo oporo, a besede so same privrele na dan: "Ne sramujem se svoje teže, celo večnost bi se lahko zibala na prevrnjenem čolniču, ki spokojno valovi v domačem zalivu, ob svetlobi iz otroštva." Kdo je angel? Počutim se toplo, milo, vroče in puhasto. Hvaležna sem, da lahko čutim in drhtim, ko moram razpreti krila, hočem in se bojim. Spuščam kontrolo, brez teže sem, lepo je leteti z drugim v podpori. Na začetku šibka in trzajoča korenina, otrpla krila, in ne vidim poti. Ko se srce odpre in prisluhnem sebi najdem novo možnost, najdem radost, začutim ples v življenju, sem živa in življenje postane igra. Lahko letim. Prostost. Nič ni narobe. Mir. Varno zavetje, ki omogoča sproščenost in odprtost. Vse se da! Zmeraj je izhod! Odpri oči in razpri krila! Potujem z angeli v neskončnem miru! V preprostosti in nezahtevnosti, vse kar potrebujem je zgolj prostor za dih. Rada bi bila jaz, naseljena v svojem telesu, da lahko zadiham v polnosti in širini, da lahko poslušam in odgovarjam, s tem, kar sem. Sem morda pretežka? Lahka in nežna sem, kot sapica vetra. Sem mehkoba, umirjenost in breztežnost, brez misli. Sem želja po dotiku, strah pred bližino. Sem igra nežnosti, ki v mehkem pogledu najde svoj gib in svoj prostor, da se lahko vgnezdi. Tiho zrem v pogled drugega. Kako so lepe, te oči, in kako je lepa ta duša, ki gleda skozi njih. Ta duša, ki počasi kaplja v čašo življenja, ki čofota, pljuska, se ziblje, se razliva, ki zaupa v čuječnost telesa, ki poleti iz gnezda v nebo in uživa. Krhka jedra v močnem vetru poglabljajo svoje korenine. In prikaže se še ena možna pot: pot srca. Sprejemam podporo, varno podporo, ker s podporo gre lažje. Podpora na moji poti je lahka kot metuljček, tako lahko spustim kontrolo, in vse steče. V tem varnem prostoru lahko odkrivam nove svetove, čeprav težko sprejemam podporo, in v meni se razlije prijetna toplota, in ganjenost ob dajanju podpore. Čutim varen prostor in toploto, in tako lahko zaplavam na koralnem grebenu. Varnost brez prisile ustvarja bližino. Dotik, skoraj nesluten, a poživljajoč, ustvarja v meni valovanje cvetočega mandljevca. Dotik, ki zdravi, čeprav je lahko bližina boleča. Dotik, ki je varen, in lahko v njem ohranim svojo svobodo. Zakaj potem bežim v osamo? Tam ni življenja niti izkušnje. Čutim tiščanje in žalost, v mojem prsnem košu ni diha in ni svobode, je pa občutek teže in ujetosti, in občutek zapuščenosti. Če je karšnakoli možnost, jo znam lepo zakomplicirat. Preveč misli ruši mojo stabilnost. A v mojem telesu se sproščajo napetosti, v varnem prepuščanju je moja pot, v sproščenem izdihu, v odpuščanju in rahljanju. Lepo je čutiti. Dovolim si več časa za gibanje na tleh, v perpetuumu gibanja telesa. Čutim vročino v nogah in hlad v duši. Ne vem, kdo sem in vse kar sem, ni moje. En sonči žarek pa je le zame, pa radost, smeh in igrivost, in gibljivost. In zgodilo se je: telo se je odklenilo in prešlo v mehko in lahkotno valovanje. Zimsko spanje se je počasi preobrazilo v prve gibe pomladi, in zagledam trobentico, znanilko pomladi. Sledim življenju, ki se izraža v novorojenih gibih, in se stapljam z njim. Čutim mehkobo in mir, mehkobo v prelivajočem gibu, zemljo v mehkem gibu. Lahko se prepustim igrivosti brez kaznovanja. Lahko začutim milino in moč, ki mi omogočata, da samostojno zaplavam med valove življenja. Lahko se prepustim srečanju medenic in se stapljam, ko me sonček zasije. Moje korenine se prepletajo v mehki zemlji, v pretočnem srečanju dveh teles, v bogatem dialogu brez besed. Moje mehko klasje se nežno giblje z vetrom. V tem plesu obstoja se izgubim, zato da se lahko spet najdem. Odrevenelo telo išče mehke gibe. Kača se zvija, nima hrbtenice. Oranžna ljubezen miru. Počasen polet daje moč za premik. Delaj, kar si želiš, jaz sem skala. Pretakanje ob skali je naredilo skalo pretočno, mirovanje je le navidezno. Mirno, pretočno, mehko valovanje. Od nekdaj občudujem oblake in tudi danes jih gledam. Zame je svoboda = ples, zato si želim plesati. V resnici hočem svobodo. Zaupam ti. Zaupaš mi. Tiho navdušenje se poraja zapestja so zmehčala korak samo prisotnost, počitek, teža na zemlji, svoboda in prostranost, kot da bi se že od vedno poznali, lepi in počasni, stopljeni z glasbo. Osmica v kolkih se nežno in brez napora giba po svoji tirnici. Vse je v redu, lahko si vzamem prostor in ostalo se prilagodi, vseeno teče. Mirno in počasi, v igrivosti in spontanosti, se rojevajo premiki, brez bolečine, ki bi prekinila nežni tok valov. Obraz na steni se smeji, mehkoba in sproščenost na njemu živi. Mirno, pretočno morje buči, in vse je prav v občutku varnosti. Svoboda s smejočim pogledom v plesu tančic najde svoje ravnotežje in mehkobo. Ko spoznaš, da ovira ni sidro, lahko telo najde svojo moč, in odpre se nov pogled na svet. Sram me je se igrat, a tako rada bi se. Čutim zadrego, ko se drugega dotaknem, a vedno manj. Čutim ščemenje ob bokih in celo telo mi igra. Fanj mi je, ko lahko mislim samo na moj rep. Nekaj vitalnega, radoživega, je v tem gibanju. Igriva vitalnost, ki se razigrano potepa v pristnem odnosu. Nimam več vratu, zrasel pa mi je majhen rep, ki razigrano mahlja sem in tja. Glava in trup sta postala eno in isto. Glave danes sploh ne potrebujem, lahko jo peljem na izlet. V meni se prebuja odriv morske deklice, moč medenice, ki ustvarja dvojno spiralo, in premika z repom, ki me poganja v svet mojih sanj. Raziskat moram ta gib, ki me vodi ven iz moje pokrčenosti. Želim si, da se mi telo stopi ob poljubih sončnih žarkov, in prebudi kot metulj v tej plesoči pomladi. Zaželela sem si vode. Oh, tako sem si je zaželela. Malo več bi si rada privoščila. Tako lepo gre gor ta lahkotni občutek. Rada bi se spoprijateljila s temi gibi in se prepleteno povezovala v odnosu, ki išče nove poti. In, ko bi se kaj zapletlo, o-o, bi se ustavila in počakala, da se nekaj rodi. Za repke bi se objeli, v igrivi vitalnosti, v spomladanski razigranosti, in se skupaj pognali soncu nasproti. Celica, ki zažari v globokem in mirnem srečanju, se nedolžno in pretočno požgečka, zaupa in se preda jedru lepote, v polnosti svobode svojega živega giba. Rada bi prisluhnila sebi, si zaupala in si sledila. Z vso širino srca bi zaplesala, s prazničnim gibom bi nekaj odložila, in nekaj pridobila. V stiku s svojo močjo in odločnostjo, z vso vedrino ob podpori in prisotnosti, bi zaplesala svojo ranljivost, nežnost in občutljivost. V neskončnosti časa iščem svobodo in mir. Iz moje pozornosti se usuje zlat prah, in rodi se popoln gib. Poživljujoče, navihano, igrivo, zaupljivo. Mislila sem, da mi vse to ne pripada, zato sem se skrila za tisti steber, a moj magnet se je nenadoma prižgal, življenje je zaigralo nepričakovano glasbo, in polno sem zajela. Nov gib se je rodil, groteska, v kateri sem strašno uživala, in moje telo je zaživelo, povezano ob popolni drugačnosti. Sem vžigalka, tista morska, šla sem v vesolje, kot komet. Sem igrivo bitje, oživela riba, da mi gre kar na smeh. A vendar, ko sem spontana, moje noge kar grejo, se prepustijo naravnim silam. Fanj se je prepustiti, prepustiti se in uživati. V zaupljivem prepuščanju se lahko izgubim, zato da se ponovno najdem. In ljubeči klobuček, "gomitolo affettuoso", v svoji mehki okornosti, je vzdihnil. Njegovo hrepenenje po živosti, ki je počivalo v topli lužici, in je šepetalo: "Nič mi ne pride", to hrepenenje je nenadoma zašelestelo kot list v vetru, kot žarki v globini, in je odvihralo čez drn in strn. In tako se je začelo potovanje v večnost. |